Ura je v bližnji cerkvici odbila 7. Utrujene oči so se počasi odprle in zagledale prečudovito, s soncem obsijano jutro. Učenci 7. b in 7. c razreda so se, bolj ali manj utrujeno, odpravili na zajtrk, nato pa je sledilo oblačenje smučarske opreme. Skupaj smo se odpravili na bližnje smučišče, kjer je bela strmina kar vabila, da jo preizkusimo. In uspelo nam je; nekaterim prvi, prekaljenim mačkom pa hiter spust po klančini. Bravo, sedmošolci, le tako naprej.
Po dobri smuki se prileže dobro kosilo, kajne? Bila je odlična jota, a žal ni dišala vsem :-). Po kratkem počitku pa spet akcija.
Pot pod noge ... gremo na pohod, sledijo pa zimske igre na snegu. Imeli smo se odlično.
Še trenutek izobraževanja: kako najlažje zakuriti ogenj, da si pogrejemo roke? Brez skrbi, tudi pogasili smo ga za seboj.
Po dobri večerji pa ... MISIJA NEMOGOČE. Ne, nismo gledali filma, tudi čisto nemogoča ni bila. Bila pa je dobra igra. V dveh skupinah smo reševali izzive, namenjene krepitvi skupinskega sodelovanja in dobrih medsebojnih odnosov. Spodaj nekaj utrinkov iz skupine 7. c.
Razdelimo si naloge.
Napišemo čim več pregovorov, v katerih nastopajo živali. Živali tudi narišemo.
(Če po risarskih mojstrovinah slučajno ne prepoznate živali in pregovorov, naj vam nekoliko pomagamo: siten, kot podrepna muha; volk sit in koza cela; mi o volku, volk iz gozda; osel gre samo enkrat na led.)
Narišemo drevo razreda. Na vejah naj bodo namesto listov imena in značilnosti posameznikov. Plakat zagotovo odnesemo tudi v šolo.
Narišemo se kot skupina (skupina deklic v sobi PR POLANC, številka 13).
Eden izmed izzivov je bil tudi sestaviti zgodbo z besedami na isto črko in Lan, učenec 7. c razreda, je sestavil naslednje:
Smrkec se smuča,
se spotakne,
se sekira,
saj se sramuje sebe.
učenci 7. b in 7. c razreda z učiteljicami
Ni komentarjev:
Objavite komentar
Opomba: Komentarje lahko objavljajo le člani tega spletnega dnevnika.